»Ko smo spreminjali koncept dela, je bilo težko za vse nas. Prvo vprašanje, s katerim se soočamo zaposleni v domovih, je vprašanje varnosti, kar najlažje zagotoviš z zaprtim oddelkom. Toda to ni tisto, kar bi si želeli za naše starše ali zase. Zato smo v okviru projekta celostne oskrbe osebe z demenco razvijali ozaveščanje vseh zaposlenih, sprva ožje delovne skupine, da smo se otresli tega strahu, da smo začeli na neki način sobivati z oskrbovanci. Ni bilo lahko. Tveganje je, strah je, toda višji cilj, to je kakovost življenja, je prevladoval.«
»Pomembno je, da te bolnike čim dlje zadržimo doma, to pa lahko storimo samo, če je na voljo ambulantna oskrba, na katero se lahko obrnejo s svojci.«
»Oskrbo, ki jo trenutno osebe dobivajo v institucionalnem varstvu, jo bodo odslej lahko dobivali na domu. Storitev bo na neki način izenačena, torej ali v instituciji ali doma.«
»S tem smo želeli priti čim bliže ljudem, do vsake slovenske vasi in do zadnje slovenske družine, da bi vsi znali prepoznati osebo z demenco, kateri so prvi znaki in to osebo nato čim prej pripeljati k zdravniku.«
»Osebe z demenco so samo na začetku bolezni še delno samostojne, potem pa vedno manj, in so potem vedno bolj odvisne od pomoči drugih. Največ ljudi z demenco pa živi doma in v zadnjem času se osredotočamo nanje: da bi se zanje izboljšala kakovost življenja.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju